Evropska komisija podala predlog o novih davkih

Evropska komisija je danes predlagala uvedbo novih davkov in prerazporeditve: dodaten davek za sto največjih multinacionalk, čezmejni ogljični davek, poleg tega pa naj bi se po novem kar 25 odstotkov prihodkov od trgovanja z emisijami stekalo v proračun EU in ne v nacionalne proračune. EU se bo za okrevanje zadolžila za 800 milijard evrov. Gre za strategijo, načrt, instrument, ki se mu reče NextGenerationEU. Seveda pa je treba razmisliti tudi, kako bo ta dolg odplačan. Kako drugače, kot z novimi davki oziroma dajatvami. Evropska komisija je tako danes predlagala nove davke.

Katere so torej tri novosti?

1. Davek za multinacionalke

Oktobra letos smo dobili globalni davčni dogovor o pravičnejši obdavčitvi multinacionalk. Glavna stebra sta dva:

• Steber 1: Multinacionalke morajo plačevati davek na dobiček tam, kjer ga ustvarjajo. Ta del velja za multinacionalke, ki imajo več kot 20 milijard evrov svetovnih prihodkov in desetodstotno dobičkonosnost. Po novem pravilu bodo multinacionalke, ki imajo letne prihodke nad omenjenim pragom in so dosegle desetodstotno dobičkonosnost, morale za dobičke nad to mejo plačevati 25-odstotni davek v državah, kjer poslujejo; delilni ključ bi bil obseg prihodkov, ustvarjenih v posamični državi. Ta pravila zadevajo sto največjih multinacionalk.
• Steber 2: Za multinacionalke mora veljati minimalna 15-odstotna stopnja davka na dobiček. To velja za družbe, katerih svetovni prihodki na letni ravni dosežejo vsaj 750 milijonov evrov.

V okviru prvega stebra se torej pravica do obdavčitve deleža »preostalega dobička« prerazporedi v sodelujoče države po vsem svetu. Komisija predlaga, da se 15 odstotkov deleža preostalega dobička zajetih družb, ki bi se prerazporedil državam članicam, prerazporedi neposredno v EU.
Prihodki bi lahko v proračun EU prinesli od dve do štiri milijarde evrov na leto.

2. Trgovanje z emisijami
V okviru veljavnega sistema EU za trgovanje z emisijami se večina prihodkov od dražbe pravic do emisije prenese v nacionalne proračune. Komisija predlaga, da gre po novem 25 odstotkov prihodkov od trgovanja z emisijami v proračune EU. Ko bo ta vir v celoti vzpostavljen, bo v obdobju 2026-2030 v povprečju ustvari do 12 milijard evrov prihodkov na leto za proračun EU (povprečno devet milijard na leto v obdobju 2023–2030), ocenjujejo na komisiji.

3. Čezmejni ogljični davek
Kaj sploh je ta davek in kakšen je njegov namen? Gre za poskus izravnave razlik med podnebnimi predpisi različnih držav in poskus preprečitve selitve industrijske proizvodnje in emisij toplogrednih plinov iz EU v države z milejšimi podnebnimi zahtevami. Zelo preprosto povedano: gre za to, da cenejšo, bolj umazano proizvodnjo, dodatno obdavčiš – torej podražiš – in izenačiš z ekološko zahtevnejšimi predpisi. Z mehanizmom se bo za uvoz določila cena ogljika, ki bo ustrezala ceni, ki bi bila plačana, če bi bilo blago proizvedeno v EU, ne pa v tretji ekološko manj skrbni državi.

Komisija predlaga, da gre v proračun EU 75 odstotkov prihodkov iz novega čezmejnega ogljičnega davka. Prihodki za proračun EU so ocenjeni v povprečju na približno eno milijardo na leto v obdobju 2026–2030 (oziroma pol milijarde v obdobju 2023–2030). Do leta 2025 namreč iz tega naslova ne bo prihodkov.

Da bi zgornji predlog zaživel, je treba spremeniti dva zakonodajna akta. Najprej sklep o virih lastnih sredstev v proračun EU in uredbo o sedanjem evropskem proračunu do leta 2027, gre za uredbo o večletnem finančnem okviru.

Novi sklep o virih lastnih sredstev začne veljati, ko ga odobrijo vse države EU. Uredbo o večletnem finančnem okviru pa mora sprejeti Svet, potem ko dobi odobritev evropskega parlamenta.

vir: finance.si