Gospodarstvo je skočilo iz krize v novo krizo

Na portalu finance, so pripravili pogovor s prvim ekonomistom GZS, Bojanom Ivancem. Povedal je, kaj lahko pričakujemo v prihodnje in kako vpliva konflikt Rusije in Ukrajine na slovenski izvoz.

Lahko pride do sistemskih težav

»Ukrajina, Rusija, Belorusija so za nas pomembni trgi, vseeno pa jih moramo gledati v relativnem okviru. Pomenijo tri odstotke našega izvoza. Njihov pomen se je dlje časa zmanjševal zaradi šibkih valut in hitrejše rasti povpraševanja v državah EU. Prav tako imajo naše družbe razmeroma veliko diverzifikacijo kupcev med državami in panogami, zato je skrb glede sistemskih težav morda v tem trenutku nekoliko manjša,« pravi Bojan Ivanc. Podjetja seveda te trge sprejemajo kot bolj tvegane in so vedno pomemben del poslov izvajala prek avansov.

Kaj bo s ceno surovin?

Kljub vsemu prvi ekonomist GZS dodaja, da ne gre zanemariti uvozne strani trgovinske bilance: energentov, predvsem nafte in plina, ter tudi kmetijskih pridelkov. »Tu so možni scenariji z zelo različnimi razpleti. Vsekakor pa vidim cene surovin nižje takrat, ko bo gospodarska rast resneje ogrožena. Tudi morebitno hitrejši konec vojne in umiritev napetosti bi znižalo cene nafte in zemeljskega plina, vsaj za 10 do 20 odstotkov. V osnovnem scenariju pa gospodarsko okrevanje še vedno spremlja rast cen surovin, vendar manjša,« še pravi Ivanc.

Sprostitev proti koronskih ukrepov okrepilo rast

V kakšnem stanju pa je naše in mednarodno gospodarstvo vstopilo v novo, zdaj vojno krizo? Bojan Ivanc poudarja, da se je po najnovejših podatkih v večini gospodarstev z izjemo Japonske razpoloženje močno izboljšalo, in sicer zaradi umika glavnine pandemičnih ukrepov zlasti v storitvenih dejavnostih.

Inflacija se bo nadaljevala

Bojan Ivanc pravi, da je inflacija neposredna posledica izjemnih rasti, ki so jih gospodarstva dosegala lani in jih dosegajo še letos. Tudi dejavnosti, ki imajo težave (avtomobilska industrija, del elektroindustrije), zaradi močnega povpraševanja dvigujejo cene, in sicer precej hitreje, kot so bile vajene. Trg to omogoča, saj primanjkuje izdelkov. »Tudi ti dejavnosti imata veliko zalogo naročil in pričakovati je precej boljše mesece poslovanja v letu 2022, ker se dobave polprevodnikov povečujejo,« dodaja.

Po Ivančevi oceni sta glavni podpori rasti še vedno ohlapna monetarna politika (nizke obrestne mere) in, še pomembneje, fiskalna politika, ki je razmeroma ekspanzivna. Svetovna politika ima tako precej bolj proste roke, kako ohranjati kondicijo v gospodarstvu, podpirati delovna mesta in podobno. To tudi dviguje optimizem pri porabnikih, ki so v glavnini razvitih gospodarstev glavno gonilo gospodarske rasti.

Vir: finance.si