Grožnja o stagflaciji je vse bližje!
Nova resničnost, ki jo mora upoštevati veliko razvitih gospodarstev in razvijajočih se trgov, sta višja inflacija in upočasnjujoča se gospodarska rast. Velik vir trenutnega stagflacijskega položaja je pri tem niz negativnih pretresov pri agregatni ponudbi, ki so povzročili upad proizvodnje in rast stroškov.
Toda to bi ne smelo biti presenečenje. Pandemija covida-19 je veliko sektorjev prisilila k ustavitvi delovanja, povzročila motnje svetovnim dobavnim verigam, njena posledica pa je, kot kaže, tudi trdovratno zmanjševanje ponudbe delovne sile, še zlasti v Združenih državah Amerike. Za tem se je zgodila še invazija Rusije na Ukrajino, zaradi katere so se podražili energija, industrijske kovine, hrana in gnojila. Zdaj pa je tu še Kitajska, ki je v večjih gospodarskih središčih, kot je Šanghaj, odredila zelo strogo zaprtje javnega življenja zaradi COVID-19, kar je povzročilo dodatne motnje v dobavnih verigah in nova ozka grla na področju prevoza.
Toda srednjeročne napovedi bi bile temačne tudi brez teh pomembnih kratkoročnih dejavnikov. Veliko je namreč razlogov, ki upravičujejo zaskrbljenost, da bodo trenutne stagflacijske razmere tudi v prihodnje ostale značilnost svetovnega gospodarstva in da bodo njihova posledica višja inflacija, manjša rast in v veliko državah morda celo recesija.
Eden od dejavnikov bo verjetno tudi javno zdravje. Za preprečitev naslednjega izbruha nalezljive bolezni je bilo storjeno bolj malo, pandemija pa, kot že vemo, povzroči motnje v svetovnih dobavnih verigah in spodbudi protekcionistično politiko, pri čemer si države hitijo nakopičiti zaloge stvari, kot so hrana, farmacevtski izdelki in osebna varovalna oprema.
Skrbeti nas mora tudi kibernetsko vojskovanje, ki kot so pokazali nedavni napadi na naftovodno in plinovodno infrastrukturo ter mesnopredelovalno industrijo, lahko povzroči resne motnje proizvodnji. Takšni incidenti bodo po pričakovanjih postali pogostejši in udarnejši. Če se podjetja in vlade želijo zaščititi, bodo morali porabiti na stotine milijard dolarjev za kibernetsko varnost, s tem pa se bodo povišali stroški, ki bodo preneseni na porabnike.
Potem pa je tu še vojna Rusije proti Ukrajini, ki napoveduje vrnitev velesil k politiki ničelne vsote. Prvič po dolgih desetletjih moramo upoštevati nevarnost, da bodo vojaški konflikti velikega obsega povzročali motnje svetovni trgovini in proizvodnji. Danes je to Rusija proti Ukrajini in Zahodu. Jutri bi to lahko bil Iran, ki bi se odločil za jedrsko orožje, Severna Koreja z dodatnim stopnjevanjem politike jedrskega zaostrovanja na robu vojne ali Kitajska, ki bi se poskušala polastiti Tajvana. Vsak od teh scenarijev bi lahko pripeljal do vroče vojne z ZDA.
Optimisti bodo morda rekli, da se lahko še vedno opremo na to, da bodo vir dezinflacijskih pritiskov čez čas postale tehnološke inovacije. To je morda res, a je tehnološki dejavnik en sam, prej pa smo našteli še veliko drugih. Še več, podatki o vplivu tehnoloških sprememb na rast agregatne produktivnosti ostajajo še vedno nejasni, posledica razveze Kitajske in zahoda pa bo omejena uvedba boljših ali cenejših tehnologij na svetovni ravni in zato zvišanje stroškov.
Sicer pa umetna inteligenca, avtomatizacija in robotika niso nekaj brezmadežno dobrega. Če se bodo izpopolnile do te stopnje, da bodo lahko povzročile občutno dezinflacijo, bodo verjetno povzročile tudi razdiralne motnje celotnim poklicem in panogam ter povečale že zdaj velike premoženjske in prihodkovne razlike. To pa bi izzvalo še večji politični odpor od tega, ki smo ga že videli – z vsemi posledicami stagflacijske politike, ki bi verjetno nastale zaradi tega.
Vir: finance.si