Kako izterjati dolžnika?
Vsaka kriza številnim podjetjem prinese tudi likvidnostne težave. Posledično se pojavi plačilna nedisciplina. En ali dva neplačana računa pa lahko majhnega podjetnika že pahneta v težave in sklene se začaran krog.
Plačilna nedisciplina je velik problem slovenskega gospodarstva, saj negativno vpliva na poslovanje. Če podjetnik nima lastnih rezerv ali ne more dobiti premostitvenega kredita, lahko namreč tudi sam hitro postane nelikviden.
Kaj lahko storite, če naročnik ali kupec storitev zamuja s plačilom?
Opozorite na zamujeno plačilo
Čeprav so neplačani računi pogosto znak, da se je dolžnik znašel v težavah, pa ni vedno tako. Obstaja namreč tudi možnost, da je podjetje ali posameznik, ki ste mu izdali račun, nenamerno založil vašo fakturo ali pa se je zgodila kakšna tehnična napaka pri plačilu.
Zato dolžnika spomnite na neplačane račune. To lahko storite po telefonu ali v dopisu. Zahtevajte, da svoje obveznosti poravna v najkrajšem možnem času. Če se vam to pri kakšnih stalnih strankah pogosto dogaja, je dobro, da na plačilno nedisciplino opozorite čim prej. Razmislite, kakšen je vaš odnos z njimi. V dopisu jih lahko opozorite na plačilne roke in tudi posledice, če bodo roke kršili.
Pošljite opomin
Nekaj dni zamude pri plačilih lahko tolerirate, saj ni to nič nenavadnega, toda bodite pozorni tudi na manjše kršitve rokov in pravočasno ukrepajte. Plačilne roke imejte pod nadzorom in dolžniku pošljite opomin, ko s plačilom zamudi več kot dva ali tri dni. V opominu postavite nov rok plačila in pojasnite, da bo, če bo kršil tudi ta rok, sledila strožja sankcija, denimo prekinitev dobave ali storitve, če je vaša redna stranka.
Če niti prvi opomin ne zaleže, običajno sledi opomin pred tožbo, s katerim opozorimo na možnost izterjave po sodni poti. To je že bolj konkretna grožnja, ki se je dolžniki po navadi ustrašijo. Izvršbi se običajno želijo izogniti, zato najdejo način za poravnavo dolga. Lahko se odločite tudi za izvršbo brez predhodnega opominjanja, vendar to ni običajna praksa, in če želite ohraniti poslovne odnose, to niti ni priporočljivo. Toda načeloma lahko upnik zoper dolžnika vloži izvršbo že dan po preteku roka za plačilo, brez pošiljanja opomina, razen če vaše podjetje potrošnikom dobavlja javne storitve in dobrine. V tem primeru mora biti opomin v pisni obliki in mora vsebovati vsaj 15-dnevni rok plačila.
Vključite odvetnika
Če navaden telefonski ali pisni opomin ne pomaga, lahko še malce bolj zaostrite in opomin pošljete preko odvetnika. S tem dolžniku pokažete, da gre za resno stvar in da ste pripravljeni svoj denar izterjati tudi po sodni poti. Odvetnik lahko dolžniku tudi pojasni, kakšni dodatni stroški in težave ga čakajo, če po njegovem opominu ne bo ukrepal. Pomoč odvetnika vam bo prišla prav predvsem, če je dolžnik neodziven ali se kršitve ponavljajo. Če se boste morali podati na sodno pot, vam bo pomagal pri vložitvi predloga za izvršbo in bo spremljal postopek ter se ustrezno in pravočasno odzival.
Čeprav se mnogi ne odločijo za najem odvetnika, ker ta predstavlja dodatne stroške, pa je treba vedeti, da se stroški odvetnika prištejejo v izvršilne stroške. To pomeni, da jih mora upniku skupaj z obstoječim dolgom povrniti dolžnik.
Pazite na zastaralne roke
Kot rečeno, se lahko za izterjavo dolga z izvršbo odločite že dan po tem, ko dolžnik zamudi s plačilom, pogosteje pa je to skrajni ukrep, ko drugi ukrepi ne zaležejo. Pri tem sicer ni dobro, da odlašate predolgo, saj lahko terjatev tudi zastara. Z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Splošni zastaralni rok znaša pet let, vendar pa zakonodaja za posamezne vrste terjatev določa tudi krajše ali daljše zastaralne roke. Terjatve iz gospodarskih pogodb tako zastarajo že v treh letih.
Nekatere terjatve pa zastarajo že po enem letu. Denimo terjatve do gospodinjstev za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage. Prav tako v enem letu zastarajo terjatve za uporabo telefonov in interneta ter za sprejem TV- in radijskih programov, pa tudi terjatve za naročnino na občasne publikacije.
Izterjava dolga po sodni poti
Če vaše pozivanje k poplačilu dolgov in opomini ne zaležejo, se lahko odločite za izterjavo dolga po sodni poti. Tega se lahko lotite sami, vendar vam bo vzelo precej časa in energije, saj morate slediti postopku, da ne bi zamudili kakšnih rokov. Veliko lažje je, če za to najamete odvetnika ali celo izterjevalno agencijo, ki pa bo obdržala določen delež izterjanega denarja.
Če se odločite za sodno pot, morate najprej vložiti predlog za izvršbo na sodišče. To lahko storite v pisni obliki po pošti ali pa elektronsko na portalu e-sodstva (podportal eIzvršba). Obrazec za pošiljanje po pošti dobite na spletni strani sodišča – Predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine (»CoVL obrazec«). V vašem primeru je verodostojna listina izdan račun ali faktura. Še hitrejši način za vložitev predloga za izvršbo je po elektronski poti. Na portalu e-sodstva eIzvršba se enostavno brezplačno registrirate, potrebujete zgolj veljaven elektronski naslov. Nato zgolj sledite avtomatiziranemu postopku in izpolnite spletni obrazec. Na koncu vam sistem tudi sam izračuna višino sodne takse, ki jo morate plačati v osmih dneh od vložitve predloga za izvršbo.
Običajno se vloga obdela v nekaj delovnih dneh, ko se upniku pošlje sklep o izvršbi. S tem se dolžniku naloži, da v osmih dneh plača dolg, v nasprotnem primeru sledi izvršba. Hkrati pa se pošlje tudi sklep o izvršbi in opravljenih poizvedbah glede na predlagana sredstva izvršbe dolžnikovemu dolžniku (denimo delodajalcu ali izvršitelju).
Seveda lahko dolžnik poda ugovor na izvršbo, kar podaljša čas do poplačila. Dolžnik lahko v osmih dneh vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem lahko nasprotuje obstoju dolga. V tem primeru se sklep o izvršbi avtomatično razveljavi, kar pomeni, da upniku preostane tožba. Lahko pa se tudi zgodi, da se želi dolžnik po vložitvi predloga za izvršbo dogovoriti o zunajsodni poravnavi dolga in denimo predlaga, da bi dolg odplačal v obrokih. Če na to pristanete, je dobro, da odložite izvršbo (če se še ni začela) in se tako izognete plačilu nepotrebnih dodatnih stroškov. V predlogu navedete tudi datum, do katerega naj se izvršba odloži.
Če se odločite za poplačilo dolga v prihodnosti ali po obrokih, je pomembno, da z dolžnikom sklenete dogovor o plačilu. V njem določite rok plačila ali morebitno obročno odplačevanje. Pametno je, da tak dogovor sklenete v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tako si boste zagotovili, da boste lažje izterjali dolg, če bo dolžnik znova kršil roke in ne bo poplačal svojih dolgov.
Kaj je še pomembno?
Če se odločite za izterjavo po sodni poti, je smiselno, da se pred vložitvijo predloga za izvršbo prepričate, ali ima dolžnik morda že blokiran transakcijski račun. To lahko preverite na straneh Ajpesa (eRTR). Če se izkaže, da je dolžnikov račun blokiran, to običajno pomeni, da je dolžan tudi drugim upnikom in so ti že vložili izvršbo. Za poplačilo dolga se boste tako morali postaviti v vrsto ali pa izvršba celo ne bo uspešna.
Lahko se tudi zgodi, da je vaš dolžnik v stečaju. Če se je stečajni postopek že začel, boste za izvršbo prepozni. Svoje terjatve boste morali vložiti v stečajno maso, sicer bodo propadle.
Vir: cekin.si
