Kako “prihraniti” pri dohodnini

V prvem svežnju je informativne izračune dohodnine prejelo skupaj 989.325 zavezancev, od tega 189.844 z doplačili, 336.817 z vračili, 462.664 pa bo brez vračila ali doplačila dohodnine. Skupaj bo v prvi tranši za 35,5 milijona evrov doplačil in za 107,8 milijona vračil. Povprečni znesek doplačila znaša po podatkih Fursa 187 evrov, povprečni znesek vračila pa 320 evrov.

Kako si znižati dohodnino?

Večina v Sloveniji dobro pozna in tudi uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane (večinoma gre za otroke), podobno pa si lahko znižamo tudi osnovo za obračun dohodnine z individualnim varčevanjem v pokojninskih skladih. Vplačila v pokojninske sklade v okviru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) država spodbuja s posebno olajšavo in zato nam tudi ta vplačila znižujejo osnovo za dohodnino, kar pomeni, da dobimo del vplačila nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža samo doplačilo (velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vrednost vračila pa je odvisna od dohodninskega razreda, zato bi na primer zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki bi med letom vplačal dva tisoč evrov v pokojninski sklad, prihodnje leto pri dohodnini nazaj prejel 45 odstotkov vplačila, se pravi 900 evrov, celotno vplačilo dva tisoč evrov pa bi imel na svojem varčevalnem računu, kjer je naloženo v izbranem pokojninskem skladu. Tovrstne olajšave ne omogoča nobena druga oblika vlaganja v Sloveniji. Najvišje vplačilo, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega in ne več kot 2.903 evre na leto, seveda pa lahko vplačamo tudi več, le pri znižanju dohodnine se nam ne upošteva.

Vir: finance.si