Povprečna starost zaposlenih v Sloveniji se zvišuje
Slovenija se uvršča med države, v katerih se prebivalstvo najhitreje stara, to pa se izraža tudi v strukturi zaposlenih v slovenskih podjetjih. Doslej so se prizadevanja podjetij na kadrovskem področju večinoma osredotočala na mlajše kadre in kako jih privabiti v podjetje. Podjetja, ki se zavedajo pomena intelektualnega kapitala za svoj razvoj, se vse bolj zavedajo ukvarjajo tudi s specifičnimi potrebami in zahtevami starejših zaposlenih.
Kdo so za podjetje “starejši zaposleni”?
Gledano strogo pravno-formalno sodijo pri nas med starejše, varovane zaposlene, osebe nad 55 let. V praksi pa se je tudi zaradi projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, kjer so izvajali ukrepe za starejše zaposlene, ki so bili stari nad 45 let, ta meja pomaknila navzdol do 45 let in več. Ta meja je bila postavljena sorazmerno nizko zato, ker če nam uspe zaposlene aktivirati že sredi 40 let, preden začne njihov profesionalni potencial upadati, bomo lahko zaposlene dlje časa držali v dobri delovni in razvojni kondiciji.
Slovenija je država, kjer se prebivalstvo najhitreje stara
Demografske spremembe, ki se nanašajo na staranje družbe, se gotovo že poznajo tudi v podjetjih. Povprečna starost zaposlenih se zvišuje. Tako imajo predvsem v podjetjih, ki imajo nizko stopnjo fluktuacije, vse zrelejšo starostno strukturo zaposlenih. To pa zahteva razmislek o možnosti prilagajanja določenih delovnih pogojev in delovnih razmer. Na splošno bi lahko rekli, da se zaradi staranja zaposlenih porajajo potrebe, da govorimo o načrtnem upravljanju starejših zaposlenih v podjetjih.
Smo pripravljeni na reševanje tega izziva?
V zadnjih štirih letih so se začele razmere v naših podjetjih izboljševati. V podjetjih se vse bolj zavedajo prednosti, ki jih imajo tudi starejši zaposleni, seveda, če jih znamo ustrezno vključevati in motivirati. Vse več je podjetij, ki se ravnanja s starejšimi zaposlenimi lotevajo sistemsko in strateško. Tako kot del kadrovske strategije oblikujejo prav strategijo ravnanja s starejšimi zaposlenimi, kjer definirajo pomembne ukrepe za učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi. Podjetja, ki se zavedajo pomena intelektualnega kapitala za svoj razvoj, se vse bolj načrtno ukvarjajo tudi s specifičnimi potrebami in zahtevami starejših zaposlenih.
Načrtno upravljanje starejših
Seveda je vseživljenjsko učenje pomembno, vendar ni dovolj za načrtno upravljanje starejših zaposlenih. Je parcialno in zajema le enega od vsebinskih segmentov. Za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih moramo pristopiti celovito in strateško. V grobem so področja, ki se nanašajo na ravnanje starejših zaposlenih: promocija in varovanje zdravja, ergonomija prilagoditev dela in delovnega časa, kadrovski razvoj starejših zaposlenih in razvoj kompetenc, medgeneracijsko povezovanje, vključenost starejših zaposlenih. To so glavni vidiki, ki jih morajo v podjetjih upoštevati ter ciljno in povezano razvijati.
So starejši zaposleni res manj zaželeni v podjetju?
Tudi na kadrovskem področju velja tržna zakonitost ponudbe in povpraševanja. Demografske projekcije kažejo, da je rodnost manjša, kar posledično pomeni tudi manjši dotok mlajše delovne sile. Konkretno bo za delodajalce to pomenilo, da morajo maksimalno delati z zaposlenimi, ki jih bodo imeli na voljo. S te perspektive lahko razumemo, da se bosta nadaljevala usmerjenost in prepoznavanje vrednosti, ki jo lahko imajo tudi starejši zaposleni za uspešnost podjetja. So nosilci pomembnih veščin in predvsem praktičnih, uporabnih kompetenc in izkušenj, ki se – lahko kar rečemo, prelivajo v modrost. Podjetja se vse bolj zavedajo, kako pomembni so zavzeti in ustrezno usposobljeni zaposleni ter da je mnogokrat moč izbire na strani kandidatov oziroma potencialnih zaposlenih. Seveda, govorimo o tisti delovni sili, ki je z ustreznim naborom veščin, znanja, odnosa in osebnosti, visoko zaposljiva. Delodajalci, ki se tega dobro zavedajo, že nekaj časa načrtno gradijo svoj imidž delodajalca kot svojo blagovno znamko.
Tisto, kar pravzaprav pomeni temelj za dobre notranje odnose, je spoštovanje zaposlenih – ne glede na njihovo starost in hierarhični položaj v podjetju.
Vir: finance.si
