Se z novo vlado obetajo spremembe pri “normirancih”?

Slovenija ima sistem normiranih espejev, kakršnega bi nam lahko zavidali marsikje. Kdor ustvari manj kot sto tisoč evrov prihodkov na leto, se lahko odloči, da bo obdavčen po sistemu normiranih prihodkov. To pomeni, da se šteje, kot da je 80 odstotkov svojih prihodkov porabil za stroške, preostalih 20 odstotkov pa je dobiček, na katerega plača 20-odstotni davek. Samostojni podjetnik, ki ustvari sto tisoč evrov prihodkov, tako plača štiri tisoč evrov davka. Dobrih pet tisoč evrov ga stanejo še prispevki, ki mu omogočajo polno zdravstveno zavarovanje ter pokojnino. Ta bo ob plačevanju minimalnih prispevkov zelo nizka.

Imamo vsaj tri različne tipe samostojnih podjetnikov. Eni so seveda tisti klasični podjetniki, ki na trgu mesečno iščejo naročnike in opravljajo posel. Potem imamo še samostojne podjetnike, ki izkoriščajo sistem normirancev, da plačajo manj davka, v resnici pa so redno zaposleni pri enem podjetju (najbolj tipični so programerji in svetovalci). In imamo še espeje, ki jih izkoriščajo podjetja, da dobijo čim cenejšo delovno silo, nekateri jih imenujejo tudi prekarci.

Na portalu finanve, so stranko Gibanje Svoboda Roberta Goloba vprašali o stališču do sistema normiranih espejev in odgovorili so, da bi ga obdržali, da pa potrebuje prenovo in da to tudi načrtujejo: »Strinjamo se z ugotovitvijo, da sistem, kot je zdaj, ni pravičen do preostalih subjektov na trgu, zato načrtujemo prenovo obdavčitve normiranih s. p. z namenom povečanja davčne pravičnosti.«

In to je v resnici pameten odgovor. Ker sistem omogoča bistveno poenostavitev za podjetnike, ki zaslužijo do sto tisoč evrov, ga je seveda dobro obdržati. A ker je nadzor tako slab, da se na tisoče »redno zaposlenih« prek tega sistema izogiba redni zaposlitvi, bi ga bilo treba spremeniti. Da nekdo ob istem strošku delodajalca državi plača petkrat toliko davkov in prispevkov – za tako rekoč isto storitev – kot drugi, je enostavno noro. Kaj bi se zgodilo, če bi vsi delali prek espejev? Pokojninska in zdravstvena blagajna bi se hitro spraznili, država pa bi bankrotirala.

Rešitev je pravzaprav enostavna: sistem normirancev je treba narediti davčno manj privlačen za »redno zaposlene«, hkrati pa redno zaposlitev davčno bolj privlačno – in da, predvsem za tiste z višjimi plačami, drugače žal ne gre, saj matematika ne dopušča, da bi vse razbremenili enako. Podjetnikov, ki imajo višje dejanske stroške, taka sprememba ne bi prizadela. Prizadela bi podjetnike svetovalce, ki imajo v resnici precej nižje stroške, a roko na srce, trenutna de facto štiriodstotna davčna stopnja je res izjemno ugodna, sploh v primerjavi z davki in prispevki, ki jih plačujejo redno zaposleni.

Vir: finance.si