Slovenske nepremičnine precenjene
Medtem ko je bila Banka Slovenije še v začetku oktobra nekoliko zadržana v sporočilih, ki zadevajo precenjenost nepremičnin, se je to konec novembra spremenilo: »Kazalniki nepremičnin nakazujejo, da so cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji precenjene,« je izjavil viceguverner Primož Dolenc.
V oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti so pri Banki Slovenije zapisali. »Nedavna dinamika večine kazalnikov precenjenosti stanovanjskih nepremičnin nakazuje, da se cene stanovanjskih nepremičnin premikajo proti območju relativne precenjenosti.«
Viceguverner Primož Dolenc pa je konec novembra na seminarju Denarna politika in banke v letu 2022 v okviru svoje predstavitve povedal: »Kazalniki nepremičnin nakazujejo, da so cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji precenjene«.
Kaj pomeni precenjenost in kako jo izračunavajo na Banki Slovenije?
»V Banki Slovenije izračunavamo kazalnike relativne precenjenosti. Kazalniki relativne precenjenosti se izračunajo, tako da primerjamo zgodovinsko dinamiko povprečnih cen nepremičnin v Sloveniji glede na gibanje dohodka (oziroma drugih makroekonomskih podatkov). To pomeni, da v absolutnem smislu ne moremo trditi, da so v tem trenutku cene nepremičnin precenjene za od pet do deset odstotkov, ampak da njihov odklon od zgodovinske dinamike nekaterih kazalnikov znaša od pet do deset odstotkov,« pojasnjujejo na Banki Slovenije.
Ali cene še lahko rastejo?
Ugotovitev Banke Slovenije, da so nepremičnine precenjene, seveda ne pomeni, da cene ne morejo več rasti oziroma da bodo upadle. Povsem mogoče je, da bodo rasle še naprej. Le za ilustracijo: če cene primerjamo z »balonastima« letoma 2007 in 2008, pridemo do zanimive ugotovitve. Nominalne cene stanovanjskih nepremičnin presegajo vrh iz leta 2008, realne cene pa so še vedno za okoli deset odstotnih točk nižje (v tem obdobju so namreč zrasle plače in to potrjuje podatke iz grafa razmerja med ceno stanovanj in povprečno letno neto plačo).
Argumenti za nadaljnjo rast cen so vsaj trije:
1. Ponudbe je še vedno premalo, sploh v Ljubljani.
2. Rastejo stroški gradbenega materiala.
3. Naložbeni vidik. Kljub temu da oddajanje nepremičnin ne velja za zelo donosno, so v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti pri Banki Slovenije zapisali: »Zaradi večje razlike med obrestno mero dolgoročnega depozita in donosnostjo najema glede na cene nepremičnin v zadnjih letih obstaja tendenca, da se bodo cene nepremičnin višale tudi v prihodnosti.«
Na obali smo visoko nad slovenskih povprečjem, glede cene rabljenih nepremičnin na kvadratni meter. Slovensko povprečje se ustavi pri 1980 evrih na kvadratnih metrih. Na obali pa se cene gibljejo trenutno okoli 2700 evrov na kvadratni meter.
vir: finance.si
