Težave, ki vas lahko doletijo, če kot normiranec delate za tuje podjetje

Davek za normiranca je v Sloveniji izjemno ugoden. A pozor! Če Furs najde slovenskega normiranca, ki dela za tujca, in ugotovi, da bi ta dejansko moral biti zaposlen in bi moral plačevati polno dohodnino in prispevke, te zaračuna normirancu.

Torej je povsem drugače, kot če slovenski normiranec dela za slovensko podjetje in Furs ugotovi, da bi ta moral biti zaposlen. V tem primeru namreč Furs davke in prispevke, skupaj z obrestmi, zaračuna naročniku oziroma delodajalcu. A pozor! Ko plača podjetje, bi ta načeloma moral izterjati plačano od normiranca. Če tega ne stori, opozarjajo davčni svetovalci, mu s tem izplača dodaten prihodek, kar je tudi obdavčeno.

Zakaj pride do razlike med tujim in domačim podjetjem?

Do razlik pride enostavno zaradi tega, ker tujega naročnika oziroma delodajalca Furs ne more »zahakljati«, ker pač ni slovenski davčni rezident, domačega pa lahko.

Če torej Furs pri normirancu ugotovi, da je s tujim naročnikom v odvisnem razmerju, se temu v postopku nadzora odmerijo prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve. To mu Furs lahko odmeri za pet let za nazaj, skupaj z obrestmi.

Pravila so pač taka, da morajo zaposleni v tujini, ki sicer živijo pri nas in so tudi slovenski davčni rezidenti, tako ali tako doma napovedati Fursu zaslužke iz tujine. In tudi plačati dohodnino, če je ta višja, kot je bila osebi že plačana v tujini. Ponavadi namreč v tujini plačano dohodnino Furs upošteva. Če bi pri normirancu Furs ugotovil, da bi moral biti zaposlen, pa bi ta oseba morala pri nas plačati polno dohodnino – z davkarijo bi se »poračunala« lahko kvečjemu za davek, ki ga je plačala kot normiranec.

Koliko bolj obdavčen je zaposleni od normiranca?

• redno zaposlena oseba, ki zasluži sto tisoč evrov bruto, plača okoli 22.090 evrov dohodnine (če nima dodatnih olajšav) in 22.100 evrov prispevkov, še 16.100 evrov prispevkov pa zanjo plača delodajalec; skupaj torej plača 45 tisoč evrov;
• normiranec bi plačal le devet tisoč evrov davkov in prispevkov. Dohodnina bi znašala štiri tisoč evrov, pet tisoč evrov bi znašali minimalni prispevki. Ti se sicer oblikujejo glede na zaslužke v letu prej. Če bi torej normiranec plačeval najvišje možne prispevke, ki so omejeni na 2.633 evrov na mesec (31.596 evrov na leto), bi še vedno »profitiral« 6.604 evre pri prispevkih in 18.092 evrov pri davku, torej skupaj 24.696 evrov na leto.

Kdaj bi normiranec moral biti zaposlen?

Če je v odvisnem razmerju z naročnikom. Torej, če brez njega ne bi mogel preživeti oziroma če večino dohodkov ustvari samo pri enem naročniku , uporablja, denimo, tudi njegove programe, v pogodbi piše, da dela, na primer, polni delovni čas, vsak dan, da ima dostop do podatkov, programov naročnika, da ima tudi dogovorjen dopust in podobno.

Kako Furs sploh lahko ugotovi, ali je normiranec res v odvisnem razmerju pri tujcu?

Inšpektor, ko je naročnik tuji delodajalec, od tega večinoma ne more zahtevati pogodb, podatkov o plačilih in podobno. To lahko naredi samo, če je naročnik storitve pri normirancu domači delodajalec ali če mu uspe prepričati tujo davčno upravo, da naročnik storitve verjetno krši davčno zakonodajo, in prek tujega organa dobi podatke. A načeloma velja, da inšpektorju ostane samo še pregled normiranca.

Če bo ta zanikal, da karkoli počne za kogarkoli, torej ne bo pokazal pogodbe, ga bo Furs najprej vprašal, od kod potem, denimo, 50, sto tisoč evrov letnih prilivov na njegovem računu. Če oseba ne bo želela razkriti, od kod, in bo zanikala, da karkoli počne za tujega naročnika, mora pač razkriti, od kod denar. Sicer bi Furs lahko šel v poglobljeno preverbo, tudi skupaj s policijo, denimo, ali gre dejansko za poslovne prilive ali za morebitno kriminalno dejavnost, pranje denarja.

Vir: finance.si