Upanje za spremembo dohodninskega zakona še ni umrlo

Na portalu Finance pišejo, da bo predlog zakona o dohodnini pred poslance vnovič prišel predvidoma ta mesec. Ta bi lahko že z novim letom prinesel višjo splošno olajšavo in višje neto plače ter manj obdavčeno nagrajevanje v delniških opcijah, a ga v državnem zboru decembra še niso podprli.
Naj spomnimo, da je takrat Levica vložila zahtevo o posvetovalnem referendumu, poleg tega pa se je tudi koalicija zmotila pri štetju svojih glasov.

Delodajalci pravijo, da podpirajo predlagane spremembe zakona o dohodnini. Razlog za to je predvsem ta, da bodo zaposleni tako prejeli višje neto plače, kupna moč bo posledično večja, gospodarstvo pa bo hitreje okrevalo.

Bomo odšli na referendum?

Po poslovniku državnega zbora se predlog za posvetovalni referendum uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Levica je zahtevo vložila sredi decembra. Kolegij predsednika državnega zbora bo tako po časovnem načrtu o sklicu januarske seje odločal predvidoma 21. januarja, torej v petek, začetek januarske seje pa je predviden za 31. januar. Takrat bomo izvedeli tudi več o tem.

Retroaktivna veljavnost dohodninske zakonodaje?

Ker zakon o dohodnini, kot rečeno, ni začel veljati 1. januarja, za letos načeloma sploh ne more veljati, saj so v njem določene dohodninske spremembe, ki veljajo na letni ravni. Na letni ravni se namreč izračunava tudi dohodnina. To pomeni, da ne morejo veljati drugačna dohodninska lestvica in olajšave za prve tri mesece leta in drugačna za preostalih devet.
Obstaja sicer (teoretična) možnost, da bi zakon poslanci sprejeli po novem letu in bi veljal retroaktivno, za nazaj. A to je mogoče samo, če spremembe zakona nobenemu ne jemljejo nič. Torej, če gre samo za nove pravice, in ne tudi obveznosti.

Spomnimo, katere glavne spremembe bi prinesel prenovljeni zakon.

• Predlog predvideva postopno višanje splošne olajšave – to velja za vse zavezance. Splošna olajšava se s 3.500 evrov na leto zvišuje na 7.500 evrov s prehodnimi obdobji od davčnega leta 2022 do 2024. V tem letu bi zvišanje splošne olajšave za tisoč evrov pomenilo, da bi ta dodatni tisočak dohodka (izračunanega po zdajšnji formuli za davčno osnovo) po novem bil neobremenjen.
• Predlog predvideva tudi znižanje zgornjega razreda dohodnine z zdajšnjih 50 na 45 odstotkov.
• Spremenjeni zakon bi uvedel znižanje davčne osnove za 1.500 evrov za davčne rezidente upokojence, starejše od 70 let.
• Za tretjino manj obdavčeno nagrajevanje z delniškimi opcijami
• Nagrade za poslovno uspešnost, ki so določene v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, bi se lahko izplačale ne le v denarju, temveč tudi v ugodnosti v naravi.
• Boniteta za osebno motorno vozilo na električni pogon za zasebne namene bo nič.
• Spreminjajo se tudi olajšave za podjetnike; dodali bi se novi zelena in digitalna olajšava, zvišala bi se olajšava za donacije ter za zaposlovanje mladih in starejših.

Vir: finance.si