V javni obravnavi nov predlog obdavčitve virtualnih valut

Ministrstvo za finance je v javno obravnavo poslalo nov predlog zakona o davku od virtualnih valut.

Kolikšen bi bil davek?

Ministrstvo predlaga 10-odstotno obdavčitev, oprostitev plačila davka na do 10 tisoč evrov unovčene vrednosti na leto in normirane stroške v višini 50 odstotkov od unovčenj virtualne valute. Ta davek bi plačali posamezniki, ki trgujejo s kriptovalutami, in ne tisti, ki opravljajo dejavnost.

Pomembno je tudi, da bo v zakonu točno določeno, da se trgovanje ne šteje za dejavnost, če posameznik trguje zase in za svoj račun. Ne glede na število transakcij. Zdaj namreč Furs lahko v nekaterih primerih odloči, da posameznik opravlja dejavnost. Načeloma trgovanje s kriptovalutami trenutno za posameznike ni obdavčeno. Vendar, ni tako v vsakem primeru. Furs lahko trgovanje zelo aktivnega vlagatelja prepozna kot dejavnost. V tem primeru mora posameznik plačati davek na dohodke iz dejavnosti (torej po dohodninski lestvici ali kot s.p. z normiranimi odhodki). To pomeni, da bi bila davčna stopnja lahko tudi 50-odstotna. Pravila, kdaj gre lahko za dejavnost, pa kljub nekaterim razlagam Fursa niso jasna. Zato naj bi se vlagatelji tudi bali denar prinesti v Slovenijo oziroma ga pred Fursom skrivajo, pravijo nekateri neuradni viri.

Glavne točke predloga zakona so še:

• Davek bi zavezanec po predlogu plačal od vrednosti unovčenih virtualnih valut v koledarskem letu. Za unovčenje štejeta tako menjava virtualne valute v fiat valuto kot nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.
• Oprostitev davka bi veljala za 10 tisoč evrov skupnega zneska unovčenja virtualne valute v koledarskem letu. Davčna osnova bi se nato določila tako, da bi se od seštevka vrednosti vseh unovčenih virtualnih valut v letu odštel znesek omenjene oprostitve, torej največ 10 tisoč evrov. Dobljena pozitivna razlika bi se nato zmanjšala za normirane stroške v višini 50 odstotkov te razlike. Davek na to osnovo pa bi znašal 10 odstotkov.
• Zavezanec za davek je fizična oseba, zakon se ne uporablja za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi dejavnosti, ki jo opravljajo, prav tako tudi ne za pravne osebe.
• Zavezanec za davek sam izračuna davek v davčnem obračunu, ki ga predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, najpozneje do 28. februarja tekočega leta za prejšnje leto. Davek po davčnem obračunu mora zavezanec za davek plačati najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.
• Če je zavezanec za davek pri unovčenju virtualne valute ustvaril izgubo, ki jo lahko uveljavlja (torej davka seveda ne plača), mora to izgubo, ki jo prikaže v davčnem obračunu, davčnemu organu dokazati. Kako, v zakonu ne piše, verjetno pa bo moral izgubo dokazati z dokumentacijo o transakcijah.
• Davčna obveznost ne nastane in davčni obračun se ne predloži, če skupni znesek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 10 tisoč evrov.
• Zavezanec mora hraniti dokumentacijo 10 let od dneva unovčenja virtualne valute.
• Z globo od 400 do pet tisoč evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če v davčnem obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke.
• Z globo od 250 do 400 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če ne predloži davčnega obračuna v predpisanem roku ali v predpisani obliki, če ne zagotavlja dokumentacije o unovčenju virtualnih valut oziroma dokazil o izvedeni transakciji, če ne hrani dokumentacije o unovčenju virtualnih valut oziroma dokazil o izvedenih transakcijah v skladu z zakonom.

Po podatkih, ki so dostopni na spletu, je bila okvirna tržna kapitalizacija vseh virtualnih valut v avgustu 2021 od tisoč do dva tisoč bilijonov ameriških dolarjev, od tega je bitcoinu pripadala približno polovica tega. Tržna kapitalizacija podjetij, ki kotirajo na vseh svetovnih borzah vrednostnih papirjev, je bila po oceni spletne strani Statista.com konec leta 2020 okoli sto tisoč bilijonov dolarjev, od tega je 55 odstotkov pripadalo podjetjem, ki kotirajo na borzah v ZDA.

Vir: finance.si