Vlada potrdila davek na kriptovalute

Vlada je včeraj potrdila predlog tako imenovanega zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut. Začel naj bi veljati takoj po sprejetju, vsaj tako je razbrati iz predloga zakona, torej tudi že za letos. Če bo zakon seveda dobil zadostno podporo v parlamentu.

Glavni predlogi so:

• osnova za davek se določi tako, da se od seštevka vrednosti vseh unovčenj virtualnih oziroma kriptovalut v koledarskem letu odšteje znesek oprostitve, in sicer 10 tisoč evrov;
• davek se plačuje po petodstotni stopnji;
• za unovčenje virtualne valute se šteje menjava te za fiat valuto (evro, dolar …), pri čemer je unovčenje opravljeno, ko je izvedeno nakazilo fiat valute na transakcijski račun zavezanca ali je izplačilo fiat valute kako drugače dano na voljo zavezancu. Za unovčenje se šteje tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto;
• zavezanec za davek je fizična oseba, zakon se torej ne uporablja za pravne osebe ali podjetnike, ki imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi dejavnosti;
• pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualno valuto v svojem imenu in za svoj račun, se ne šteje, da opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij; torej lahko opravi na tisoče transakcij, pa ne bo obdavčena, kot če opravlja dejavnost (denimo po dohodninski lestvici), pogoj je, da trguje zase in za svoj račun;
• za virtualno valuto se šteje virtualna valuta, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva;
• za unovčenje virtualne valute se ne šteje zamenjava virtualne valute, ki se šteje za kapital po zakonu, ki ureja dohodnino (denimo za delnice), pa tudi ne nakup druge virtualne valute ali uporabniškega žetona. Pazite le, ko unovčujete razne kriptovzvode, ali ti štejejo za izvedene finančne instrumente. Če da, potem so obdavčeni po drugem zakonu in oseba ob prodaji plača 40-odstotni davek na dobiček, če kriptovzvod proda v letu dni;
• davčna obveznost nastane v trenutku unovčenja virtualne valute, razen v primeru dokazane izgube;
• davčna obveznost ne nastane in davčni obračun se ne predloži, če skupni znesek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne presega 10 tisoč evrov;
• zavezanec za davek sam izračuna davek v davčnem obračunu, in to od ugotovljene davčne osnove;
• zavezanec davčni obračun predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do 28. februarja tekočega leta za predhodno leto in davek plača v roku 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna;
• zavezanec lahko, če želi, davčni obračun predloži v elektronski obliki prek sistema eDavki, tudi takoj po vsakem unovčenju virtualne valute, kar pomeni, da mu ni treba čakati do izteka koledarskega leta, in tudi v tem primeru davek plača v roku 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna, ob tem pa mora biti pozoren na dejstvo, da se znesek oprostitve v višini 10 tisoč evrov nanaša na koledarsko leto in te oprostitve ne sme preseči;
• v primeru, da je zavezanec za davek pri unovčenju virtualne valute ustvaril izgubo, mora to izgubo, ki jo prikaže v davčnem obračunu, davčnemu organu dokazati (torej mora hraniti dokumentacijo, podatke o transakcijah);
• zavezanec mora hraniti dokumentacijo 10 let od dneva unovčenja virtualne valute, in to v fizični ali elektronski obliki;
• ne glede na to, da zakon v letu 2022 ne bo veljal celotno koledarsko leto, bodo zavezanci za davek lahko v koledarskem letu 2022 izkoristili celotni znesek oprostitve v znesku 10 tisoč evrov;
• zakon bo začel veljati 15. dan bo objavi v uradnem listu in velja za vsa unovčenja po začetku veljave.

Vlada ocenjuje, da bodo prihodki državnega proračuna iz tega naslova v prvih nekaj letih znašali najmanj milijon evrov na leto.

Vir: finance.si