Novice

Vlada z ukrepom omogoča upokojencem, da delajo več časa

Upokojenci bodo lahko prek instituta začasnega in občasnega dela delali več. Vlada je namreč zaradi kadrovskih stisk, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, v obravnavo po nujnem postopku poslala v državni zbor zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, ki bo samo letos povečal največje število ur, ki jih lahko opravi upokojenec z zdajšnjih 60 na 90 oziroma celo na 120 ur.

Kaj morate vedeti, če bi najeli upokojenca, da dela prek instituta začasnega in občasnega dela upokojencev?

Ta oblika dela je sicer določena v zakonu o urejanju trga dela (ZUTD). Po njem lahko vsi upokojenci – razen če prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še vedno delovno aktivni oziroma zaposleni – opravljajo začasno in občasno delo. Takšno delo praviloma ne vpliva na njihovo pokojnino, prav tako lahko upokojenec dela še vedno tudi prek drugih pogodb civilnega prava.

Podatki finančne uprave (Furs) kažejo, da je lani prek tega instituta delalo 9.946 upokojencev, v povprečju pa so na leto zaslužili 2.285 evrov. V koronaletu je prek začasnega in občasnega dela upokojencev delalo dobrih deset tisoč ljudi, povprečen zaslužek pa je bil približno 400 evrov manjši, 1.873 evrov.

Z upokojencem je treba skleniti pogodbo.

Če se odločite za sodelovanje z upokojencem, je treba z njim skleniti pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Gre za posebno civilnopravno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja – v nasprotju z denimo podjemno ali avtorsko pogodbo. Opravljanje začasnih in občasnih del za upokojence je tako možno v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja; to je prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

V pogodbi mora biti navedeno naslednje:

  • naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca;
  • ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca;
  • vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo (pri tem ni omejitev glede vrste dela – opravljajo se lahko vsa dela ob upoštevanju omejitev oziroma pravil, če jih določajo predpisi);
  • obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela;
  • podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela;
  • datum sklenitve pogodbe;
  • urna postavka za opravljeno delo in
  • predviden skupen znesek dohodka.

Vir: finance.si

Similar Posts