Vse kar morate vedeti o regresu!

Bliža se čas izplačil regresa, zato so na portalu finance, na enem mestu zbrali vse, kar morate vedeti pri letošnjem izplačilu regresa. Nekatera podjetja so regres zaposlenim sicer že izplačala zaradi trenutno objavljene povprečne mesečne bruto plače v državi (za januar znaša 1.923,92 evra), ki je navadno v začetku leta višja zaradi izrednih dodatkov (denimo božičnic, trinajstih plač). Tako so namreč ujela višjo mejo neobdavčenega regresa, saj je povprečna bruto plača za februar (ki bo letos objavljena 22. aprila) na ravni države po navadi nižja od januarske.

Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v vrednosti minimalne plače, ki za letos znaša 1.074,43 evra, najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Ob nelikvidnosti pa je skrajni rok 1. november.

Kdo ima pravico do regresa in v kakšni vrednosti

Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta. Pravico do letnega dopusta ima po ZDR-1 vsak delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celotno koledarsko leto, potem je tudi pravica do regresa sorazmerna.

Torej, če se je delavec zaposlil denimo v začetku aprila, je upravičen do treh četrtin celotnega regresa, tako kot ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Če se je delavec zaposlil sredi marca letos (denimo 14. marca 2022), mu pripada sorazmerni del regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve (9/12) in še polovica za mesec marec (18/31).

Če pa se delavec zaposli po izplačilu regresa, pa mu mora delodajalec regres izplačati najpozneje do konca leta. Torej, če se delavec zaposli denimo oktobra, mu pripadajo tri dvanajstine regresa. Do regresa so upravičeni tudi delavci, ki so denimo na daljšem bolniškem ali porodniškem dopustu.

Kolektivne pogodbe lahko določajo višji najnižji regres

Po kolektivni pogodbi je lahko regres tudi višji, ne sme pa biti nižji od minimalnega. Kolektivne pogodbe različno določajo vrednost najnižjega regresa.  V kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine denimo navajajo, da mora delodajalec v denarju izplačati vsaj 55 odstotkov zneska, ob izplačilu regresa v nedenarni obliki pa mora delodajalec ta del regresa zagotoviti v takšni obliki, da lahko delavec nakupi širok nabor izdelkov za vsakodnevne življenjske potrebe.

Neobdavčen regres do višine povprečne plače

Regres je v višini celotne zadnje znane povprečne plače v državi (za januar je torej po podatkih statističnega urada znašala 1.923,92 evra) neobdavčen, torej do te vrednosti ni treba obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Če delodajalec izplača regres, ki je višji od povprečne bruto plače, bo razlika obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki.

Sorazmerni delež regresa za tiste, ki ne delajo vse leto

Regres pa je lahko v nekaterih primerih nižji od minimalnega pri zaposlenih s krajšim delovnim časom. Če denimo delavec dela polovični delovni čas, je upravičen do polovice regresa. Seveda so tudi tu izjeme, denimo ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Takrat mu morate izplačati celoten regres.

Kako je v primeru, ko preneha delovno razmerje po že izplačanem regresu?

Če ste delavcu izplačali poln regres, delavec pa vas zapusti pred koncem leta, lahko od delavca zahtevate vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Lahko pa se tudi kot delodajalec odločite, da ne zahtevate vračila sorazmernega dela regresa od delavca.

Ali morate vsem delavcem izplačati enak regres?

Zakon o delovnih razmerjih ne določa, da mora delodajalec vsem zaposlenim izplačati regres v enaki vrednosti, temveč določa le najmanjši znesek regresa za letni dopust (torej v vrednosti minimalne plače). Če bi želeli izplačati regres zaposlenim v različnih zneskih, bi bilo to treba najprej urediti v internih aktih, pri čemer pa morajo biti merila za izplačilo natančno določena, objektivna in nediskriminatorna, predvsem pa vnaprej znana delavcem.

Vir: finance.si