Zaostrovanje denarne politike lahko pomembno vpliva na vaše prihranke, službo ali posojilo

Na portalu finance, smo pregledali kakšne posledice lahko pričakujemo zaradi zviševanje obrestnih mer na desetih področjih.

V minulem tednu so ameriška centralna banka Fed, britanska centralna banka BoE in tudi Evropska centralna banka ECB zaostrile denarno politiko. Najdlje je šla britanska centralna banka, ki je kot prva že dvignila ključno obrestno mero, ameriška centralna banka je za 2022 napovedal tri obrestne dvige, najblažje pa je zaostrovanje pri evropski centralni banki, ki za zdaj zlasti opušča protikrizni program za odkup obveznic, prek katerega je trg zalivala s poceni denarjem. Pogledali smo, kaj zaostrovanje lahko pomeni za gospodinjstva, podjetja in državo.

Kaj lahko zaostrovanje prinese gospodinjstvom in podjetjem

Kot so gospodinjstva, podjetja in države v različnih vlogah čutili učinke izrazito ohlapne denarne politike, ko so centralne banke trge zalivale s poceni denarjem, obrestne mere pa so bile rekordno nizke – bodo čutili tudi posledice zaostrovanja denarne politike.

1. Posojila za ljudi in podjetja: Ko centralne banke začnejo zviševati ključne obrestne mere, je najočitnejša posledica podražitev posojil, pričakovati pa bi bilo tudi manjšo razpoložljivost posojil s fiksno obrestno mero.

Na evrskem območju se obrestne mere za posojila določajo z uporabo referenčne obrestne mere EURIBOR, ki je še vedno v negativnem območju; minuli petek je trimesečni EURIBOR znašal negativnih –0,581 odstotka. Ta bi k podražitvi posojil prispeval, ko bi prestopil v pozitivno območje.

2. Zadolževanje države: V minulih letih so se države zadolževale zelo poceni, nekatere tudi po negativni obrestni meri, ko so jim bili kupci obveznic celo pripravljeni plačati za to, da so njihove obveznice lahko vključili v svoje portfelje. Najizrazitejši primer je Nemčija, ki je z zadolževajem celo zaslužila; nekajkrat so se sicer v negativno območje spustile tudi obrestne mere za slovenske obveznice.

Višje obrestne mere bi zadolževanje države podražile. Načelno se namreč splošne obrestne mere ter cene obveznic gibajo obratno sorazmerno: kadar se obrestne mere zvišujejo, se cene obveznic znižujejo. Ker pa je pri obveznicah obratno sorazmerno tudi gibanje cen obveznic in njihove donosnosti, pa nižje cene obveznic pomenijo višjo zahtevano dosnosnost pri izdaji novih državnih obveznic.

3. Pokojninski skladi: V obdobju nizkih obrestnih mer so izrazito kratko potegnili različni pokojninski skladi, ki imajo zaradi konservativnejše naložbene politike v portfeljih veliko različnih obveznic. Zanje bi obdobje višjih obrestnih mer prineslo olajšanje, saj bi bile njihove naložbe donosnejše.

4. Varčevanje na banki: Ko bo ECB začela višati ključno evrsko obrestno mero, bo to čez čas peljalo tudi v zvišanje pasivnih obrestnih mer za vloge na banki. Analitiki sicer opozarjajo, da banke najprej začnejo zviševati aktivne, šele čez čas tudi pasivne obrestne mer. Sčasoma bi se tako načelno varčevalci lahko razveselili, da bodo dobili obresti na svoje prihranke, a je realna donosnost depozitov odvisna tudi od inflacije.

5. Ležarine: Ko se bo ECB odločila za zviševanje obrestnih mer, utegne začeti pri depozitni obrestni meri, ki zdaj znaša negativnih –0,5 odstotka. Kot je znano, je ECB uvedla politiko negativnih obrestnih mer, zaradi česar je sama začela obračunavati poslovnim bankam nadomestilo za hrambo denarja na svojih računih. To pa je pripeljalo do tega, da so poslovne banke te stroške prevalile na svoje stranke in jim začele zaračunavati ležarino za njihove depozite.

Kaj je pričakovati pri ležarinah, smo vprašali na Banko Slovenije, od koder so poslali naslednji odgovor: »Kot je v četrtek omenila predsednica ECB in je guverner Banke Slovenije poudaril v izjavi za javnost, ohranjamo denarno politiko prožno, da lahko hitro in učinkovito naslovimo spremembe v makroekonomskem okolju. Odločitve v zvezi z denarno politiko imajo lahko posledice na dobičkonosnost bank in s tem na zmožnost prenosa denarne politike prek bank v realno gospodarstvo. S tega vidika se s to izjavo zavezujemo, da bomo skupaj s kalibracijo naših instrumentov proučevali tudi kalibracijo tistih ukrepov, ki blažijo negativne posledice denarne politike.« Spomnimo, šefinja ECB Christine Lagarde je v četrtek dejala, da je po njeni oceni malo verjetno, da bi ECB dvignila obrestne mere v letu 2022.

6. Poraba in naložbe, v realnem gospodarstvu in na borzi: Spremembe obrestnih mer vplivajo na razpoloženje potrošnikov in podjetij. Če obrestne mere rastejo, bodo tisti, ki nameravajo porabo ali pa naložbe financirati z zadolževanjem, previdnejši, kar ima posledice.

Ko so ljudje in podjetja pripravljeni na trošenje in naložbe, je to dobra vest za podjetja, ki proizvajajo dobrine za široko porabo ali investicijske dobrine. Rastejo jim prihodki, imajo boljše poslovne rezultate, zaradi boljših temeljnih kazalnikov poslovanja se zvišuje vrednost njihovih delnic na borzi – vse to pa godi tistim borznim vlagateljem, ki imajo v portfeljih njihove delnice.

Za leto 2022 napovedani Fedovi dvigi ameriških obrestnih mer bi lahko na finančne trge vnesli negotovost. Namreč, načelno se z rastjo obrestnih mer manjša privlačnost naložb v delnice, krepi pa se privlačnost naložb v obveznice. Tako je vsaj pri delu vlagateljev mogoče računati, da bodo selili denar iz enega tipa v drug tip naložbe; v preteklosti se je dogajalo, da so to počeli tudi teritorialno, ko so iz manj razvitih držav denar selili na razvitejše trge, ker se je na teh donosnost pač povečala.

Dodajmo pa še realni odziv: čeprav je Fed minuli teden napovedal zvišanje obrestnih mer, so bili trgi navdušeni. Pričakovan bi bil borzni upad, ker bo pač poceni denarja za naložbe manj, vendar pa so bolje obveščeni opozorili na troje. Prvič, trgi zdaj vedo, pri čem so. Ni več negotovosti in ugibanj, kaj bo storil Fed. Drugič, večino napovedanega, vključno s predvidenimi tremi obrestnimi dvigi v letu 2022, so trgi že vračunali v tečaje. In tretjič, tudi po treh obrestnih dvigih bi ameriške obrestne mere ostale na nizki ravni z zgodovinskega zornega kota.

7. Turizem: Zvišanje obrestne mere za konkretno valutno območje – tisti konkretni valuti zviša vrednost. Skratka, če Fed zviša obrestne mere, to pomeni, da bo dolar pridobil v primerjavi z evrom. Kot je znano, je Fed za leto 2022 napovedal tri obrestne dvige, šefinja ECB pa pravi, da v 2022 obrestnih dvigov na evrskem območju ne pričakuje.

Če bi zdaj živeli v normalnih, ne pa koronskih časih, bi skorajšnje zvišanje ameriških obrestnih mer pomenilo dobro vest za evropski turizem. Namreč, višja vrednost dolarja v primerjavi z evrom pomeni tudi boljšo kupno moč ameriških turistov. A zdaj niso normalni časi in na gibanje turističnih tokov ne vpliva več, koliko si lahko ljudje privoščijo, ampak predvsem to, kam sploh še lahko gredo, saj vse več držav vstop omejuje s pandemičnimi prepovedmi.

8. Izvoz: Šibkejši evro v primerjavi z ameriškim dolarjem je mogoče videti kot pozitivno vest za slovenske izvoznike, ki prodajajo v dolarjih, pa tudi za tista podjetja, ki sodelujejo z nemškimi izvozniki, saj so ZDA največji izvozni trg za Nemčijo. Zaradi močnejšega dolarja se načelno povečuje konkurenčnost evrskega izvoza na dolarske trge, čeprav je tudi tu treba v koronskih časih pogledati še na kontekst. Kontekst pa je, da ni povsem javno, koliko bodo v letu 2022 na obseg izvoza vplivale dobavne motnje.

9. Surovine: Če podjetja z evrskega območja ocenjujejo, da jim pri izvozu bolj koristi šibkejši evro, pa jim na drugi strani pri nakupu surovin s cenami v dolarjih bolj koristi močnejši evro. Med drugim obrestne mere vplivajo na ceno surove nafte, s katero se globalno trguje v dolarjih.

V preteklosti je veljalo, da je močna korelacije med ameriškim dolarjem in surovo nafto: če se je dolar okrepil, se je nafta pocenila, in nasprotno. Je pa to korelacijo precej ošibilo pridobivanje nafte iz skrilavca v ZDA, ki so največja porabnica nafte na svetu. Hkrati na ceno nafte vplivajo še drugi dejavniki – zdaj spet bojazen pred krčenjem povpraševanja zaradi novega pandemičnega vala.

10. Nepremičnine: Kadar se začenja zviševati cena posojil, postanejo ta dostopna manj ljudem, to pa se pozna tudi pri stanovanjskem kreditiranju in pri nakupih nepremičnin. Najbolj konkretni so v pričakovanjih v Veliki Britaniji, saj tam ocenjujejo, da bi se lahko zaradi rasti britanskih obrestnih mer cene britanskih nepremičnin znižale.

Vir: finance.si