Obeta se nam nižja obdavčitev najemnin, kapitalskih dobičkov in dividend

Najemnine bi lahko bile obdavčene namesto z zdajšnjimi 27,5 odstotka s 15 odstotki, če boste imeli delnice 15 let, ob prodaji ne boste plačali davka. Zavezanec se bi lahko odločil tudi za obdavčitev dohodkov iz kapitala po dohodninski lestvici. To so glavne rešitve obdavčitve dohodkov posameznikov iz kapitala, če bodo spremembe zakona o dohodnini sprejete.

Naštevamo nekaj glavnih predvidenih novosti:

1. Dividende in kapitalski dobički bodo vnovič obdavčeni po 25-odstotni stopnji

Če bo zakon sprejet, se bo znižala stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala, torej tudi nepremičnin) s 27,5 na 25 odstotkov. Omenjena stopnja je že veljala do leta 2020.

Kakšna bi torej bila obdavčitev po novem?

Zdaj velja: če delnice oziroma kapital prodate po 20 letih, ne plačate davka. Če bo predlog sprejet, se bo to zgodilo po 15 letih imetništva. O drugih spremembah lestvice menda za zdaj na ministrstvu ne razmišljajo. Torej, če boste delnice prodali:

• prej kot v petih letih, bo davek na dobiček 25-odstoten;
• po petih letih, bo davek 20-odstoten;
• po desetih letih, bo 15-odstoten;
• po 15 letih, bo nič odstoten.

Ni pa še znano, ali se bo lahko znižala tudi stopnja davka na izvedene finančne instrumente. Načeloma za te velja enaka lestvica kot za prodajo preostalega kapitala. Razlika je le, da je davek za prodajo v prvem letu imetništva 40-odstoten na dobiček. Neuradno so sicer pred časom omenjali, da na finančnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o davku od dobička od odsvojite izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer naj bi odpravili tudi omenjeno 40-odstotno stopnjo davka.

2. Znižanje obdavčitve najemnin

Znižala naj bi se stopnja dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov. A hkrati bi se znižal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s 15 na deset odstotkov.

Kaj to pomeni, če oddajate stanovanje za 500 evrov na mesec oziroma šest tisoč evrov na leto? Zdaj je davčna osnova (najemnina minus 15 odstotkov) 5.100 evrov, davka plača najemodajalec 1.402,5 evra. Torej mu ostane 4.597,5 evra neto zaslužka.

Po novem naj bi bila davčna osnova od šest tisoč evrov najemnine 5.400 evrov, davek bi znašal 810 evrov. Na koncu bi najemniku ostalo 5.190 evrov.

Še vedno pa ostaja možnost, da najemodajalec namesto normiranih stroškov za znižanje davčne osnove uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja.

3. Posamezniki bomo imeli izbiro med cedularno (enkratno) ali sintetično obdavčitvijo

Če bodo zakonodajne spremembe sprejete, se bo zavezanec lahko sam odločil, ali se bodo njegovi dohodki iz kapitala in dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčili z dohodnino sintetično, torej po dohodninski lestvici skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v letno davčno osnovo (torej tudi skupaj s plačo), ali cedularno (kot opisano zgoraj).

To se bo splačalo zavezancem, ki na letni ravni dosegajo manjše zneske dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem, pa tudi manjše druge dohodke, in bi se na dohodninski lestvici uvrstili v nižji davčni razred, kot če so obdavčeni cedularno. Zavezanec mora s tem predhodno seznaniti davčni organ.

Zavezanec pa se ne bo mogel odločiti, da se le nekateri njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo cedularno, drugi pa sintetično. Ali vse ali nič, torej.